Galerija

Lojze Dežman

Rojen 27.4.1939 v Kranju, soboslikarski mojster v pokoju, slikarsko ustvarja že 50 let, sodeloval je na 25. skupinskih in 26. samostojnih razstavah doma in v tujini. Stalno razstavo ima v Galeriji Dežman na Kokrici pri Kranju.  Vsled velike ljubezni do slikarstva in želja po slikarskem ustvarjanju je leta 1989 opustil poklicno dejavnost, ter se v veliki meri posvetil slikarstvu. Slikar Lojze Dežman živi in ustvarja na Kokrici, Betonova 2. Njegove slike krasijo domove skoraj v vseh državah Evrope, posamezni eksponati pa tudi v Ameriki, Avstraliji in na Japonskem.
 
Od nekdaj velja izrek, da sta slikarju, poleg znanja in nadarjenosti, za uspeh potrebni tudi pridnost in vztrajnost, poleg težnje ustvariti nekaj novega in vrednega. Te lastnosti in hotenja so bila pri slikarju Lojzetu Dežmanu prisotna že od njegovih mladostnih let, ko je prvikrat prijel za čopič in vse do danes, ko izkušen in priznan slikar gleda na svoje delo in se predaja različnim izzivom, ki še vedno trkajo na njegova vrata. Dolga leta je bil Lojze Dežman znan kot realizmu predan slikar. S svojimi krajinami, posebej z arhitekturnimi pejsaži, se je uveljavil kot eden najvidnejših dokumentalistov ogrožene kulturne in naravne dediščine. Zaradi zvestobe motivom npr. z Jezerskega, okolice Kranja in drugih krajev, veljajo njegove slike za lep prispevek pričevalnosti umirajočega ljudskega stavbarstva na Gorenjskem.

Proti koncu 90. let se uveljavi v slikarjevih delih nova, razpoloženjska sestavina. To osebno občuteno nadgradnjo slike začutimo že ob slikarjevem Pogledu na zimski Kranj. Mrzlo, temno gmoto mesta je slikar prekril z belim zimskim plaščem in iz nestrjene skupine hiš in cerkva ustvaril enovito in toplo občuteno podobo srednjeveškega mesta.
Med Dežmanovimi zimskimi motivi je potrebno omeniti Vas v snegu, kjer hiše s temnimi lesenimi vrhnjimi deli in belimi zidanimi pritličji, ustvarjajo neko posebno, kar dramatično razpoloženje v sliki. Tudi krajinski motivi so v tem času glasniki novega občutja - kot npr. v navidezno neskončnost pomaknjeni gladini Cerkniškega jezera, ob odsevih neba in dreves, na njegovi površini začutimo poetičnost tiho ugašajočega dne.

Drugačno, bolj mogočno, če se tako izrazimo, občutje je slikar vgradil v nekatere svoje gorske krajine, med katere npr. sodi Jalovec s Slemena s svojim mogočnim, kristalu podobnim ostenjem ali številni panoramski posnetki s Storžiča, ki vlada nad pokrajino, enkrat izpostavljen svetlobi, drugič barvno in svetlobno zadržan in tako enakovreden svojemu krajinskemu sosedstvu.
Počasi, korak za korakom obrisi predmetov na Dežmanovih slikah izgubljajo svojo trdnost, svetloba mehča iz barvnih lis in ploskev sestavljene oblike. Nekdanji stvarni, kar oprijemljivi predmeti se spreminjajo v barvno razkrojene, vendar za pogled še bolj resnične objekte. Taki sta npr. sliki Pogled na industrijski Kranj ali Cerkev sv. Ambroža pod Krvavcem.  
 
Če je za delo Lojzeta Dežmana posebej značilno panoramsko pokrajinsko slikarstvo, nas toliko bolj preseneti oblika in značaj nekaterih njegovih novejših pogledov na krajino v obliki izsekov, kakršna je slika Pogled na sotesko Kokre ali Severna stena Mojstrovke. Pogled na Kokro zajame sorazmerno velik del kanjona, vendar različno obarvane naravne sestavine globeli ustvarjajo vtis prostorsko omejene in abstraktno občutene kompozicije. Slika Mojstrovke vzbuja z njeno, s črno senco zavešeno severno steno močno dramatično občutje, ki je tej, usodnih dogodkov polni gori, na nek način vsajeno. Podobno simbolno obarvanost, ki jo skriva omenjena slika, srečamo tudi v Dežmanovi Zimski pokrajini, kjer je simbolna sestavina izražena z nemočnim drevesom, ki se upogiba pod težo snega 
 
Raznolikost v izrazu postaja značilna lastnost slikarstva Lojzeta Dežmana. Svoje osnovno realistično izhodišče je slikar postopoma obogatil z razpoloženjskimi, impresionističnimi, simbolnimi in abstraktnimi sestavinami in se tako uvrstil med občutljive iskalce resnice, ki se skriva v človeku - slikarju in v svetu, ki ga obdaja.

dr. Cene Avguštin
dr. umetnostne zgodovine in likovni kritik